Godba je neprekinjeno delovala celotno 20. stoletje, čeprav sta ji obe svetovni vojni prizadejali kar hud udarec in terjali davek tudi z življenji godbenikov. Ob koncu 2. svetovne vojne so godbeniki pripomogli tudi k osvoboditvi slovenskega naroda, saj so skupaj odšli v partizane. Devet izmed njih je bilo dodeljenih godbi Glavnega štaba, trinajst pa godbi VII. korpusa. Godba je nizala številne nastope vseh vrst doma in tudi drugod po Slovenskem, prav tako pa je tudi občutno napredovala, saj je leta 1963 dosegla četrto mesto na finalnem tekmovanju rudarskih godb v Križankah.
Zgodovina
Godbo so vodili številni dirigenti: Jože Ravnikar, Srečko Godina, Štefan Regancin, Miha Grošičar in Ivan Povše, leta 1973, kmalu po preimenovanju godbe v Delavski pihalni orkester, pa je dirigentsko palico prevzel Edvard Eberl, kar je pomenilo začetek vzpona orkestra. Zlato odličje na finalnem tekmovanju pihalnih orkestrov v Rogaški Slatini (1977) je bilo uvod v zelo uspešno delovanje orkestra, saj je ta postal dobro poznan po Sloveniji in svetu. K temu je vsekakor pripomogla udeležba na številnih tekmovanjih, ki so se za orkester uspešno končala, med drugim osvojitev zlate medalje na 9. svetovnem prvenstvu pihalnih orkestrov v Kerkradu na Nizozemskem leta 1981. Vrsta tekmovanj se je nadaljevala v Brnu na Češkem, kjer so godbeniki za izvrstno izvedbo tekmovalne skladbe osvojili prvo mesto, v skupnem seštevku vseh skladb pa so bili drugi. Orkester je v letih 1985 in 1989 sodeloval tudi na tekmovanju v Ostravi na Češkem, kjer je obakrat osvojil srebrno odličje,
Leta 1991 je orkester dobil generalnega pokrovitelja, podjetje Svea iz Zagorja. Po njem se je orkester tudi preimenoval v Pihalni orkester Svea Zagorje. Pokroviteljska sredstva so godbenikom prišla še kako prav, saj so nakupi novih glasbil, uniform in izvedbe številnih gostovanj predstavljali velik finančni zalogaj. Orkester je pod novim imenom leta 1992 na tekmovanju v nemškem Bambergu osvojil absolutno prvo mesto. Leta 1993 je vodenje orkestra prevzel Emil Krečan, spomladi leta 1995 ga je nasledil Drago Brvar, leta 1996 pa se je na dirigentsko mesto znova vrnil Edvard Eberl.
Med delovanjem je orkester veliko gostoval, in sicer na Češkem, v Nemčiji, Italiji, Avstriji, v republikah nekdanje SFRJ, na Norveškem in v Španiji (Calella), kamor so godbeniki najraje odhajali. Če poudarimo pomembnejša gostovanja, je bil orkester leta 1996 ob priložnosti postavljanja slovenskega božičnega drevesa povabljen v Vatikan, kjer je godbenike v svoji palači gostil sam papež Janez Pavel II., kar so si šteli v veliko čast in česar gotovo ne bodo nikoli pozabili. Septembra naslednje leto je orkester predstavljal Slovenijo v Rusiji na 850-letnici Moskve, kjer je imel kar osem nastopov pred množičnim občinstvom. Za to priložnost so godbeniki dobili nove uniforme zelene barve, katerih posebnost so bili klobuki.
Leta 2000 se je orkester udeležil mednarodnega tekmovanja pihalnih orkestrov v nemškem Nürnbergu in osvojil 3. nagrado. V istem letu je sledilo še gostovanje v poljskem mestu Wieliczka (blizu Krakova), kjer je orkester koncertiral 125 m pod zemljo v rudniku soli, na 1. evropskem podzemnem festivalu rudarskih pihalnih orkestrov. V naslednjem letu je praznoval 140-letnico. Ob tej priložnosti mu je Občina Zagorje ob Savi podelila posebno priznanje – zlato plaketo Občine Zagorje ob Savi, na katero so člani še posebej ponosni. Zbirko plaket in priznanj pa dopolnjujejo tudi priznanja JSKD in Zveze slovenskih godb. Leto 2003 se je za godbenike začelo na prav poseben način, saj so novo leto pričakali s koncertom na Prešernovem trgu v Ljubljani, na katerem so silvestrovali s svojimi družinami.
Nov list v knjigi Pihalnega orkestra Svea Zagorje pa se je obrnil septembra leta 2003, ko je vodenje orkestra prevzel prvi klarinetist orkestra Peter Kuder. V maju leta 2004 pa je Edvard Eberl na slavnostnem koncertu tudi uradno predal dirigentsko palico in tudi uradno sklenil svojo uspešno tridesetletno dirigentsko pot.
Orkester je v letu 2005 gostoval v španski Zamori, kjer je navdušil veliko množico poslušalcev na osrednjem trgu mesta. Leta 2007 je orkester po nekajletnem premoru spet sodeloval na tekmovanju, in sicer na 13. mednarodnem tekmovanju velikih pihalnih orkestrov v češki Ostravi. Godbeniki so bili pod kar precejšnjim pritiskom, predvsem zaradi velikih uspehov iz preteklosti, hkrati pa je šlo za prvo tekmovanje pod vodstvom dirigenta Petra Kudra. Kljub vsemu so se odlično odrezali, saj je orkester v najvišji težavnostni kategoriji osvojil zlato priznanje, dirigent Peter Kuder pa je prejel posebno nagrado za najboljšega dirigenta tekmovanja.
Leta 2010 je orkester prvič gostoval v bavarskem mestu Kemnath, ki je pobrateno z Občino Zagorje ob Savi. S svojim koncertom je navdušil poslušalce in poskrbel, da se je o gostovanju še dolgo govorilo. Odličen nastop orkestra ter številni stiki in prijateljstva so bili dobra podlaga za nadaljnje sodelovanje med Pihalnim orkestrom Svea Zagorje in godbo iz Kemnatha – Stadtkapelle Kemnath. Istega leta je orkester gostoval tudi v avstrijskem Eisenerzu na srečanju rudarskih godb ob 200-letnici godbe Bergmusikkapelle Eisenerz. Predstavil se je s krajšim koncertom skladb zabavnega žanra ter dodobra razvnel zbrane poslušalce in godbenike sodelujočih godb. V mesecu septembru pa je godbenike čakal še zaslužen nekajdnevni oddih na otoku Rab. Poleg sprostitve pa je orkester izvedel tudi večerni koncert na osrednjem trgu mesta Rab.
Poleg gostovanj in nastopov na tekmovanjih ima orkester že ves čas svojega delovanja številne nastope doma in v tujini. Od leta 1890 naprej godbeniki ob 1. maju, prazniku dela, budijo občane na tradicionalni budnici in igrajo na medobčinskem srečanju na Plešah, kjer se tega dne zbere nekaj tisoč pohodnikov. Čeprav je leta 2020 pandemija koronavirusne bolezni covid-19 vplivala tudi na izvedbo tradicionalne budnice, pa so godbeniki poskrbeli, da so se Zagorjani tudi v tem letu zbudili ob melodijah polk in koračnic. Orkester je več kot desetkrat sodeloval na pustnem karnevalu v Cerknici, na tekmah za svetovni pokal v smučarskih poletih v Planici ter na odprtju razstave cvetja v Mozirskem gaju. Sodeloval pa je tudi tudi na številnih znanih prireditvah in festivalih, kot so: Festival Ljubljana, Rock Otočec, Celje – knežje mesto, Soboški dnevi, Koprska noč, Pivo in cvetje, večkrat pa je koncertiral tudi na Prešernovem trgu v Ljubljani, med drugim tudi ob osamosvojitvi Republike Slovenije, 25. 6. 1991.
V marcu 2011 je orkester ponovno gostoval v nemškem Kemnathu, maja pa v domačem Zagorju zaznamoval 150-letnico delovanja. Ob tem jubileju je orkester izvedel slavnostni koncert v Kulturnem centru Delavski dom Zagorje in organiziral srečanje pihalnih orkestrov, ki je potekalo na osrednji mestni ploščadi v Zagorju. Občina Zagorje ob Savi je orkestru ob tem jubileju podarila kip ustanovitelja orkestra, češkega državljana Julija Plhaka, delo kiparke Irene Brunec Tebi. Odkritje kipa je bilo v godbenem domu orkestra ob prisotnosti češkega veleposlanika Petra Voznice.
Leta 2012 so člani orkestra ponovno letovali na otoku Rab, istega leta pa je orkester ob pomoči Občine Zagorje ob Savi v Zagorju prvič gostil prijateljsko godbo Stadtkapelle Kemnath. Leta 2013 je orkester po izboru bralcev Nedeljskega dnevnika izmed več kot 110 slovenskih godb prejel laskavi naziv »naj godba Slovenije«, ki je bil orkestru podeljen na prireditvi »Slovenec leta«. Žal pa je bilo leto 2013 za orkester tudi precej neugodno. Orkester je namreč izgubil generalnega pokrovitelja, podjetje Svea, d. d., ki je zaradi gospodarske krize in poplave tovarne končalo v stečaju. Člani orkestra so sklenili, da orkester zaradi svoje dobre prepoznavnosti kljub izgubi generalnega pokrovitelja ohrani svoje ime. Ime Pihalni orkester Svea Zagorje orkester nosi še danes in tako ohranja spomin na lepe čase lesne industrije v zagorski dolini.
Leta 2014 je orkester z vokalistom Maticem Jeretom in s skladbo »Lepa točajka« zmagal na vseslovenskem natečaju za »naj napitnico in poskočnico« v okviru televizijske oddaje Raketa na Planet TV. Leto 2014 je bilo za godbenike pomembno tudi zato, ker so po več kot 15 letih prejeli nove uniforme. Tradicionalno zeleno barvo je zamenjala kombinacija svetlo in temno modre barve, klobuke pa so zamenjala elegantna godbeniška pokrivala in prikupni ženski klobučki. Člani orkestra so nove uniforme krstili z nastopom na seji občinskega sveta Občine Zagorje ob Savi, pozneje pa so se v njih predstavili tudi na gostovanju v nemškem Kemnathu, v katerem so izvedli promenadni nastop in samostojni večerni koncert. Novim uniformam je sledila tudi izdelava novega logotipa orkestra (tuba s kravato in klobučkom v barvah uniform), ki ga orkester uporablja od leta 2015 naprej.
Leta 2016 je orkester zaznamoval 155-letnico delovanja. Ob tej priložnosti je v goste povabil prijateljsko godbo Stadtkapelle Kemnath in skupaj z gosti izvedel slavnostni koncert. Temu sta sledila zabava in druženje do jutranjih ur, kar je še utrdilo prijateljske vezi med člani obeh orkestrov. Leta 2016 se je orkester udeležil tudi večdnevnega glasbenega festivala na Ohridu v Makedoniji. Orkester je v okviru festivala »Slovenija na Ohridu« nastopil v povorki po promenadi Ohridskega jezera in imel samostojen večerni koncert. Leta 2018 je orkester ponovno gostoval v nemškem Kemnathu in tudi takrat navdušil zbrano občinstvo.
V aprilu 2019 je orkester po daljšem času spet sodeloval na mednarodnem tekmovanju pihalnih orkestrov. Udeležil se je tekmovanja Flicorno d’Oro v Rivi del Garda v Italiji. Odličen nastop godbenikov je petčlanska mednarodna žirija ocenila s 94,29 točke. Orkester je tako izmed devetih orkestrov v 1. tekmovalni kategoriji dosegel 1. mesto, poleg priznanja in pokala pa je za nagrado prejel tudi trobento znamke Yamaha Xeno. Leto 2019 je bilo za člane posebno tudi zaradi začetka snemanja celovečernega filma režiserja Matevža Luzarja z naslovom »Orkester«. Film pripoveduje zgodbo o rudarskem pihalnem orkestru, ki se udeleži festivala godb v avstrijskem mestecu. Člani so najprej povadili različne figure korakanja in posneli nastop s korakanjem, ki bo vrhunec filma. Snemanje filma je trajalo 30 snemalnih dni, film pa je na platnih zaživel v letu 2023. V letu 2024 je bil za predsednika orkestra izvoljen dolgoletni član orkestra in solist na trobenti, Lovro Ležič, dirigentsko palico pa je po 21 letih prevzel Luka Einfalt.